Hrastovec

Podravska

Obstoj hrastovškega dvora sega v čas pred letom 1294. Leta 1338 je bila ustanovljena kapela sv. Ožbalta, prva zanesljiva omemba gradu sega v leto 1443. Grad stoji na pomolni vzpetini nad ribnikoma, dostopen je prek kamnitega mostu nad nekdanjim grajskim jarkom. Današnja peterokotna tlorisna zasnova z dvonadstropnimi bivalnimi trakti, ki se naslanjajo na nekdanje grajsko obzidje, in z notranjim dvoriščem, tremi vogalnimi stolpi ter dvema bastijama kaže baročno podobo, vendar je grajska stavba rezultat več gradbenih faz. Prvotna zasnova je obsegala dva stolpa, povezana z obzidjem, leta 1338 so pozidali še grajsko kapelo sv. Ožbalta. Na srednjeveški čas nastanka opozarja nepravilna tlorisna zasnova, prilagojena terenu, v renesansi pa je grad dobil poglavitne poteze sedanje arhitekturne podobe. Med poznim 15. stoletjem in letom 1616 je nastal južni del grajskega kompleksa s tremi okroglimi stolpi, ki jih je povezovalo staro grajsko obzidje, ki je bilo v renesansi modernizirano, njegov severni del pa po sredini 16. stoletja okrepljen z bastijama poševno zidanega pritličja. V renesansi sta nastala vezni del severnega trakta med bastijama in vhodni jugozahodni trakt. Na renesančni izvor kažejo tudi posamezni fragmenti v obeh delih vzhodnega trakta, kot je npr. sled polžastega stopnišča v jugovzhodnem stolpu. V 17. stoletju je grad dobil zgodnjebaročne fasade z novimi portali in okenskimi okviri. Po požaru leta 1666 so grad obnovili. Leta 1668 je bil zgrajen severni, rezidenčni trakt skupaj s kapelo sv. Križa. Gradnjo sta vodila italijanska arhitekta Domenico della Torre in Hans Pozzo. Kapela sv. Ožbalta je bila opuščena v 1. pol. 18. stoletja in naposled preurejena v konjski hlev. V tridesetih letih 18. stoletja so barokizirali severni del objekta (prenova je pripisana arhitektu Jožefu Hueberju), ki je dobil razkošno podobo, in preoblikovali dvoriščne fasade severnih traktov, zgradili dvoramno stopnišče na severni strani gradu, odstranili veliki renesančni stolp pravokotnega tlorisa in zamenjali leseni mostovž, ki je vodil do gradu, s kamnitim mostom.

Slikar Antonio Maderni je leta 1688 poslikal strop kapele. Manjše fragmente njegove freske nad stopniščem, ki je bila poškodovana v požaru, hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Najreprezentativnejši grajski prostor je dvorana v  severozahodnem stolpu. Strop je poslikan z lovskimi in pastoralnimi motivi in bitkami, v osrednjem polju je slika speče Diane z nimfami. Štukature v tem in več rezidenčnih prostorih krasijo štukature iz tridesetih let 18. stoletja. Erazem Friderik grof Herberstein (1631–1691) je na gradu zasnoval slikarsko zbirko, ki je obsegala več kot tristo del, med njimi tudi tihožitja slikarja Petra van Kessla, mojstrovini iz delavnic Jana Fyta (Ptičji koncert) in Fransa Snydersa (Pes z volovsko glavo), ki ju danes hrani Pokrajinski muzej Maribor. Ob prenovi gradu okrog sredine 18. stoletja je Janez Ernest ml. grof Herberstein del zbirke vdelal v lesen opaž in zasnoval portretno galerijo. Ta je ob približno dvajsetih portretih vključevala še 16 celopostavnih portretov grofov Herberstein, od katerih se je večina ohranila v Pokrajinskim muzeju Ptuj–Ormož. Ostanke hrastovške zbirke je dal namreč med letoma 1923 in 1924 na grad Ptuj prepeljati takratni lastnik obeh gradov Johann Josef Herberstein.

Namembnost


Do leta 1802 so v gradu bivali grofje Herbersteini, med letoma 1802 in 1908 pa je bil rezidenca vitezov Pauerjev. Leta 1909 je gospostvo z gradom ponovno kupil predstavnik rodbine Herberstein, Johann Josef grof Herberstein-Proskau. Med letoma 1925 in 1935 so bili v gradu prostori otroškega doma in realne gimnazije ruskih emigrantov (Ruski otroški dom in realna gimnazija Ponoviče v Hrastovcu). Med drugo svetovno vojno so v grad umaknili predmete Mestnega muzeja Maribor (danes Pokrajinski muzej Maribor). Leta 1945 je v gradu delovalo zbirno taborišče in zapor. Tri leta pozneje so v njem uredili prostore Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec – Trate, ki se je leta 1993 preoblikoval v Socialno varstveni zavod Hrastovec (https://www.hrastovec.org/).

 

Namembnost v obdobju 1945-1963

  • Psihiatrična bolnišnica
  • Socialno-varstveni zavod
  • Zapor
  • Zbirni center

Današnja namembnost

  • Socialno-varstveni zavod

Izpostavljeno


renesansa, barok
grad, portal, grajska kapela, galerija, stanovanjski stolp

Obstoj hrastovškega dvora sega v čas pred letom 1294. Leta 1338 je bila ustanovljena kapela sv. Ožbalta, prva zanesljiva omemba gradu sega v leto 1443. Grad stoji na pomolni vzpetini nad ribnikoma, dostopen je prek kamnitega mostu nad nekdanjim grajskim jarkom. Današnja peterokotna tlorisna zasnova z dvonadstropnimi bivalnimi trakti, ki se naslanjajo na nekdanje grajsko obzidje, in z notranjim dvoriščem, tremi vogalnimi stolpi ter dvema bastijama kaže baročno podobo, vendar je grajska stavba rezultat več gradbenih faz. Prvotna zasnova je obsegala dva stolpa, povezana z obzidjem, leta 1338 so pozidali še grajsko kapelo sv. Ožbalta. Na srednjeveški čas nastanka opozarja nepravilna tlorisna zasnova, prilagojena terenu, v renesansi pa je grad dobil poglavitne poteze sedanje arhitekturne podobe. Med poznim 15. stoletjem in letom 1616 je nastal južni del grajskega kompleksa s tremi okroglimi stolpi, ki jih je povezovalo staro grajsko obzidje, ki je bilo v renesansi modernizirano, njegov severni del pa po sredini 16. stoletja okrepljen z bastijama poševno zidanega pritličja. V renesansi sta nastala vezni del severnega trakta med bastijama in vhodni jugozahodni trakt. Na renesančni izvor kažejo tudi posamezni fragmenti v obeh delih vzhodnega trakta, kot je npr. sled polžastega stopnišča v jugovzhodnem stolpu. V 17. stoletju je grad dobil zgodnjebaročne fasade z novimi portali in okenskimi okviri. Po požaru leta 1666 so grad obnovili. Leta 1668 je bil zgrajen severni, rezidenčni trakt skupaj s kapelo sv. Križa. Gradnjo sta vodila italijanska arhitekta Domenico della Torre in Hans Pozzo. Kapela sv. Ožbalta je bila opuščena v 1. pol. 18. stoletja in naposled preurejena v konjski hlev. V tridesetih letih 18. stoletja so barokizirali severni del objekta (prenova je pripisana arhitektu Jožefu Hueberju), ki je dobil razkošno podobo, in preoblikovali dvoriščne fasade severnih traktov, zgradili dvoramno stopnišče na severni strani gradu, odstranili veliki renesančni stolp pravokotnega tlorisa in zamenjali leseni mostovž, ki je vodil do gradu, s kamnitim mostom.

Slikar Antonio Maderni je leta 1688 poslikal strop kapele. Manjše fragmente njegove freske nad stopniščem, ki je bila poškodovana v požaru, hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Najreprezentativnejši grajski prostor je dvorana v  severozahodnem stolpu. Strop je poslikan z lovskimi in pastoralnimi motivi in bitkami, v osrednjem polju je slika speče Diane z nimfami. Štukature v tem in več rezidenčnih prostorih krasijo štukature iz tridesetih let 18. stoletja. Erazem Friderik grof Herberstein (1631–1691) je na gradu zasnoval slikarsko zbirko, ki je obsegala več kot tristo del, med njimi tudi tihožitja slikarja Petra van Kessla, mojstrovini iz delavnic Jana Fyta (Ptičji koncert) in Fransa Snydersa (Pes z volovsko glavo), ki ju danes hrani Pokrajinski muzej Maribor. Ob prenovi gradu okrog sredine 18. stoletja je Janez Ernest ml. grof Herberstein del zbirke vdelal v lesen opaž in zasnoval portretno galerijo. Ta je ob približno dvajsetih portretih vključevala še 16 celopostavnih portretov grofov Herberstein, od katerih se je večina ohranila v Pokrajinskim muzeju Ptuj–Ormož. Ostanke hrastovške zbirke je dal namreč med letoma 1923 in 1924 na grad Ptuj prepeljati takratni lastnik obeh gradov Johann Josef Herberstein.

Namembnost

Do leta 1802 so v gradu bivali grofje Herbersteini, med letoma 1802 in 1908 pa je bil rezidenca vitezov Pauerjev. Leta 1909 je gospostvo z gradom ponovno kupil predstavnik rodbine Herberstein, Johann Josef grof Herberstein-Proskau. Med letoma 1925 in 1935 so bili v gradu prostori otroškega doma in realne gimnazije ruskih emigrantov (Ruski otroški dom in realna gimnazija Ponoviče v Hrastovcu). Med drugo svetovno vojno so v grad umaknili predmete Mestnega muzeja Maribor (danes Pokrajinski muzej Maribor). Leta 1945 je v gradu delovalo zbirno taborišče in zapor. Tri leta pozneje so v njem uredili prostore Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec – Trate, ki se je leta 1993 preoblikoval v Socialno varstveni zavod Hrastovec (https://www.hrastovec.org/).

 

Namembnost v obdobju 1945-1963

  • Psihiatrična bolnišnica
  • Socialno-varstveni zavod
  • Zapor
  • Zbirni center

Današnja namembnost

  • Socialno-varstveni zavod

Lastniki

Ulrik Haški (de Hage), omemba 1255

Henrik Haški, omemba 1294

Ulrik Haški (von Gutenhaag), omemba 1348

Schweighilde Haška (von Gutenhaag) in Albert Holleneški (Holleneck)

Gunter Haški (von Gutenhaag), omemba 1379

Ana Haška (Haag/von Gutenhaag) in Henrik pl. Herberstein, 1379–1390

Holleneški, 1390–1481

Henrik Holleneški, po 1430

Andrej pl. Holleneški, od 1447

Rajnpreht Holleneški, umrl 12. novembra 1481

Herbersteini, 1482–1802

Lenart II. pl. Herberstein, 1482–1511

Jurij IV. pl. Herberstein, 1511–1528, Hrastovec do smrti upravlja z mlajšimi brati Janezom II. (1472–1535), Sigmundom (1486–1566) in Viljemom (1489–1560)

Jurij V. baron Herberstein, 1528–1560

Jurij Andrej baron Herberstein (1513–1543), v bratski poravnavi do leta 1542 dobi polovični delež gospostva Hrastovec

Felicijan baron Herberstein, 1543–1575, gospostvo proda stricu Juriju Sigmundu

Jurij Sigmund baron Herberstein, 1575–1578

Janez Friderik baron Herberstein, 1578–1615, od leta 1581 lastnik večine Hrastovca

Gunter baron Herberstein, 1615–1655

Erazem Friderik grof Herberstein, 1655–1691

Karel Friderik grof Herberstein, 1691–1715

Janez Ernest grof Herberstein, 1715–1726

Marija Šarlota Doroteja grofica Herberstein, roj. grofica Dietrichstein, 1726–1731, skrbnica mladoletnega sina Janeza Ernesta ml.

Janez Ernest ml. grof Herberstein, 1731–1780

Marija Jožefa grofica Herberstein, roj. grofica Trauttmansdorff, pravda za dediščino, sekvestor pokojnikovega premoženja Franc Anton grof Stürgkh

Janez Karel Jožef grof Herberstein (ljubljanski škof), 1783–1787

Marija Jožefa grofica Herberstein, roj. grofica Trauttmansdorff, 1787–1792

Janez Anton grof Herberstein, 1792–1802, gospostvo Hrastovec proda bratoma Jožefu in Janezu Pavlu pl. Pauer

družina Pauer, 1802–1908

Janez Pavel pl. Pauer, 1802–1841

Janez pl. Pauer, 1841–1908

Johann Josef grof Herberstein-Proskau, 1909–1944

Johann Gundeger grof Herberstein-Proskau, 1944–1945

 

Grad Hrastovec v J. G. Vischer, Topographia ducatus Stiriae, Grätz 1681

Grad z vzhoda (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Vzhodna fasada (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Grajski portal (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Notranje dvorišče (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Vhod v grajsko kapelo (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

ZRC07127 (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Dvoramno stopnišče (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Dvoramno stopnišče (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Detalj štukature nad dvoramnim stopniščem (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Velika dvorana (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Speča Diana z nimfami (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Stropne štukature (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Stropne štukature, detajl (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Oltar sv. križa v grajski kapeli (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Antonio Maderni, Strop grajske kapele, 1688 (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Balustradna ograja (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Aliančni grb (©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan)

Zamarkova 20b, 2230 Lenart v Slov. goricah, Slovenija

Tloris Hrastovca

Literatura

ZRC SAZU, UIFS, Terenski zapiski Franceta Steleta, Terenski zapiski Franceta Steleta,  XXXIV.

INDOK CENTER, MK, Terenski zapiski Franceta Mesesnela, III, 52, 1940.

Dediščina.si, http://www.eheritage.si/apl/real.aspx?id=176 (7. 5. 2020)

Josef Andreas JANISCH, Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark mit historischen Notizen und Anmerkungen, I, Graz 1878.

Rochus KOHLBACH, Steirische Baumeister. Tausendundein Werkamnn, Graz 1961.

Ivan STOPAR, Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1986.

Ivan STOPAR, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Območje Maribora in Ptuja. Občine Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Tabor, Maribor-Tezno, Ptuj, 1, Ljubljana 1990.

Igor WEIGL, Dvorec Dornava in druge arhitekture Jožefa Hueberja na slovenskem Štajerskem, Dornava. Vrišerjev zbornik (ur. Marjeta Ciglenečki), Ljubljana 2003 (tematska publikacija Zbornika za umetnostno zgodovino), str. 15–65.

Ferdinand ŠERBELJ, Igor Weigl, Portrait of Erasmus Friedrich Count Herberstein, Almanach and Painting in the Second Half of the 17th Century in Carniola (ur. Barbara Murovec, Matej Klemenčič, Mateja Breščak), Ljubljana 2006, str. 181–183, kat. št. S26.

Barbara MUROVEC Antonio Maderni (1660–1702). Je bil pozabljeni Weissenkircherjev zet iz Capolaga prvi Attemsov freskant?, Slovenska umetnost in njen evropski kontekst. Izbrane razprave, 1 (ur. Barbara Murovec), Ljubljana 2007, str. 114–122.

Tina KOŠAK, Slikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika Grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu, Acta historiae artis Slovenica, 19/1, 2014, str. 53–91.

Tina KOŠAK, Slikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirki Janeza Ernesta I. in Janeza Ernesta II. v Gradcu in gradu Hrastovec, Acta historiae artis Slovenica, 20/1, 2015, str. 97–137.

Radovan PULKO, Šolski sistem ruskih emigrantov v Sloveniji med obema vojnama, Monitor ISH, 16/1, 2016, str. 87–106.

Matjaž GRAHORNIK, Herbersteini na Hrastovcu, Bilten [Slovensko društvo za proučevanje 18. stoletja], 10, 2018, str. 22–26.

 

O PORTALU

Plemiška dediščina na Slovenskem

Na portalu Plemiška dediščina na Slovenskem so predstavljeni izbrani rezultati raziskovalnega projekta Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokacije in reinterpretacije (ARRS, J6-1810).

Plemiška dediščina na Slovenskem

Projekt je podprla

Partnerji